Za zaključek sezone smo vsako leto planirali kakšen malo daljši let. Letos sva z Matjažem čakala na primerno vreme cel september. Vremenska napoved je končno od 26 septembra naprej obetala vsaj tri dni stabilnega vremena. Bolj kot se je bližal četrtek, hitreje se je bližala topla fronta in prvotne napovedi več niso bile tako ugodne. Topla fronta v kombinaciji, če prihaja z morja na celino, ne obeta ugodnih pogojev za letenje. Vlažna zračna masa nad toplim morjem, povzroči nad hladnejšo celino obilo nizke oblačnosti.
Vseeno se odločiva odleteti v četrtek po ustaljeni ruti proti Lošinju. Najprej čez Hrvaško južno od Snežnika proti Portorožu na mejno kontrolo in nato od Portoroža preko Plomina in Cresa na letališče na Malem Lošinju.
Že let proti Portorožu se je začel v znamenju prihoda tople fronte. Oblaki z bazo na okoli 3500ft niso dovoljevali letenja pod njimi, saj sva potrebovala za prelet gorovja južno od Snežnika višino vsaj 5500ft. Sreča da vrhovi oblakov niso bili visoko in da nad letališčem v Portorožu ni bilo oblakov, tako da sva se dvignila nad oblake in brez problemov priletela do Portoroža. Taksno vreme ima tudi prednost, ker ni bilo veliko prometa okoli Portoroža in sva gladko pristala, najprej jaz, takoj za mano se Matjaž.
Mejna kontrola, na hitro na kavo in poletiva proti Lošinju. Baze oblakov preko Istre dovolj visoke, da lahko letiva pod oblaki proti Plominu. Nobenih problemov s kontrolo letenja, dovolijo nama vse, kar si zaželiva. Čez morje do Cresa, nato proti Osorju in že vidiva Letališče na Lošinju.
Pula radar nama da ferkvenco od Lošinja, preletim letališče, da si ogledam vrečo za veter in v šolski krog za stezo 02. Kontrola letenja na Lošinju dela samo od petka do nedelje, tako da javljam pozicije po šolskem krogu. Po pristanku javim se Matjažu smer vetra in parkiram Bolkowa.
Na hitro priveževa in pokrijeva letali, ker naju že čaka lastnik apartmaja, ki naju odpelje do Malega Lošinja. Mislim da sva že četrtič v tem apartmaju, super lokacija v mestu, terasa s pogledom na morje, pa se ugodna cena 25 EUR na noč na osebo za dvosobni apartma.
Razpakirava in po tradiciji pizza in pivo v Bocca Veri.
V petek zabušavava in kofetkava po Lošinju in buljiva v tablici kakšno bo vreme za povratek v soboto. Kaže slabo, ponoči in dopoldne naj bi Istro prešla topla fronta.
Greva na pijačo, se nehava sekirat, bova se že zjutraj odločila a greva ali ne. Sobota zjutraj, Lošinj super vreme, po Istri oblaki z bazami na 1500 ft, Portorož nekaj boljše ampak vseeno prenizko. Odhod domov preloživa na nedeljo, najameva kolesi in 7 km v klanec in se pol ure peš po klancu navzdol do kmečkega turizma Balvanida, »bogu iza nogu«.
Naročiva lošinjsko jagnjetino na žaru, zelo okusno, nato peš v hrib do koles in nazaj v Mali Lošinj.
V nedeljo sva ob pol enajstih na letališču, napoved je zjasnitev popoldne. Dvakrat preloživa odhod in se končno odpraviva okrog enih.
Oblaki nad Istro zelo nizko, Portorož naj bi bil v redu. Dvigneva se nad oblake in pred Portorožem najdeva luknjo med oblaki in pristaneva.
Odhod proti Prilozju spet prelagava. Vreme v Beli krajini je sicer v redu, skrbi naju pas nizke oblačnosti, ki se razteza od Krka do Bovca. Odločiva se za ruto čez Postojno. Oblačnost zgleda kompaktna, varna višina za prelet Črnega kala proti Postojni je 3500 ft, toda baze oblakov so nižje. Jaz se dvignem na 6000 ft in slalomiram med vrhovi oblakov proti Cerknici.
Matjažu je ratalo priti do Postojne pod bazami oblakov, ker ga je skrbelo, da se bova, če bova na isti višini se kje srečala. Kar oddahnem si, da se baze oblakov višajo v smeri Prilozja in tudi oblaki so vse bolj redki. V Prilozju lep sončen dan, pristaneva in si oddahneva, da sva končno doma.
Najino letenje je bilo zaznamovano s precejšnjimi vremenskimi problemi, tako, da drugi dogodki med letenjem niso prišli do izraza in so bili hitro pozabljeni, še najbolj utrujena sva bila od buljenja v dlančnike, ko sva na letališčih spremljala vremensko situacijo.
Skratka zanimiva in poučna letalska izkušnja.
Se from my iPad, Sandi Grdešič
